Omemba: Katja Sreš

»da se materiali, v katerih so bili polnjeni živilski izdelki, uporabljajo v drugih panogah, ampak želimo, ker imamo izredno visoke zahteve, ta material sami porabiti«

»zdravorazumskega razloga, zakaj ne, ni, razen seveda dobiček«

»Na osnovi tega se bomo lahko pogovarjali o tem, ali obstoječi sistem omogoča doseganje 90-odstotkov ali ne«

»Znova smo pokazali, da skupaj hitreje premikamo meje in da čisto vsak bajt šteje. Potrebnega je še veliko ozaveščanja o problematiki, zato se že veselimo nadaljevanja prizadevanj za bolj zelene digitalne navade.«

»S čiščenjem digitalnih odpadkov in pridobivanjem zelenih digitalnih navad prihranimo denar, saj manj smeti pomeni daljšo življenjsko dobo naprav. Z dobro digitalno organizacijo prihranimo čas, se izognemo stresu in povečamo varnost naših digitalnih dejavnosti, poleg tega pa na najlažji način prispevamo k ohranjanju okolja.«

»Podobno kot odpadek, ki ga poberemo v naravi, tudi izbrisan gigabajt ne bo spremenil veliko, pa zato ne moremo reči, da se odpadkov ne izplača pobirati.«

»Izziv sprejele družine, ki očitno že v osnovi dobro ravnajo s hrano, pridobljenih rezultatov pa ne gre posplošiti na populacijo celotne občine. To pa nam seveda ne more preprečiti, da se učimo in ni lepšega, če so nam za zgled najboljši.«

»Brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, bi o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali.«

»Zanimivo je bilo sodelovati z znanstveniki in ločevati mikro in makro plastiko. Zdaj želimo o tem ozaveščati tudi naše vrstnike in starše ter vplivati na čistejši planet.«

»Mlade Pirate plastike iz Slovenije smo povabili na evropski mladinski zajtrk v Bruselj in projekt predstavili ministrom EU-ja za mladino tako na neformalnem srečanju na Brdu kot na zasedanju Sveta v Bruslju. Tako ministri kot Evropska komisija so bili nad projektom navdušeni in ga bodo začeli izvajati tudi sami.«

»S povezovanjem, pa naj gre za povezovanje izobraževanja, raziskav ali povezovanje znanstvenikov in širše skupnosti, lahko dosežemo več. Z raziskavami sežemo do razuma, z izobraževanjem sežemo do srca. Ta projekt združuje oboje, zato si bomo prizadevali, da postane mednaroden in na tak način odgovori na vedno večji globalni izziv ekologije.«

»Pri spreminjanju naših navad smo bolj počasni kot pri navduševanju za ta projekt. Že to, da se odvadimo plastenk, bi bil velik dosežek. Zato bomo še naprej pospešeno delali na ozaveščanju tako na šoli kot širše.«

»Motivacija slovenskih šol in njihov dodatni angažma sta presegla vsa pričakovanja. Veseli nas, da potrditve o odličnem sodelovanju prihajajo tudi iz tujine, zato si prizadevamo za nadaljevanje projekta, ki pokriva tako širok spekter učnih procesov.«

»Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. A med njihovo izdelavo, prevozom, zbiranjem, skladiščenjem in obdelavo nastajajo tudi škodljivi vplivi na okolje.«

»Najbolje je, da sveč preprosto ne kupujemo, na trgu pa je vse več t. i. alternativnih sveč.«

»Vedno večja prisotnost (alternativ, op. a.) pomeni, da je tudi trg vedno večji. Klasičnih sveč se ne bomo znebili na hitro, a vse take alternative in ozaveščanje nam postopoma utirajo pot k manj škodljivemu spominjanju na naše preminule.«

»Zagotovo bi lahko ta sredstva namenili za kaj veliko bolj uporabnega, kot da hrano mečemo stran. Sploh glede na to, da je na svetu ogromno ljudi lačnih, da je hrana nepravično razporejena in da bi lahko z vso to hrano, ki jo dnevno mečemo stran, lahko nahranili prav vse ljudi na svetu.«

»Najprej je zelo pameten nasvet načrtovanja obrokov, da pogledamo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe. Tudi v trgovino se odpravimo z nakupovalnim seznamom. Zagotovo ne kupovati večjih količin hrane samo zato, ker so v akciji, če vemo, da jih ne bomo mogli porabiti.«

»Hrana ni vedno idealnih oblik ali idealne barve, a je vseeno užitna in nujno potrebna.«

»Če pogledamo etikete, kaj imamo danes oblečeno, to ni več čisti material, ni čisti bombaž ali drug naraven material, to so vse mešani materiali, ki jih med seboj težko ločimo in recikliramo.«

»Ker je to preprosto prevelik strošek, prej so to prodali na evropske trge, zdaj se ti zapirajo zaradi slabe kakovosti in prevelike količine teh oblačil. Dejansko imajo z zbiranjem teh oblačil samo še stroške, ker morajo plačati odvoz na odlagališča ali v sežigalnice.«

»Bizarno je, da ena kratka majica stane toliko kot dve štruci kruha. Za izdelavo porabijo 2.000 litrov vode, ogromno barvil in pesticidov.«

»Gospa, tega se ne splača popravljati. Raje vzemite novega, imamo ravno super akcijo!«

»Zagotovo bi šla na servis in se pozanimala, kakšne so možnosti.«

»Nabavna cena tega telefona je med 250 in 300 evrov, popravilo bo stalo okoli 70 evrov, to je tretjina cene.«

»Če pa je stroj višjega cenovnega razreda, potem se odločijo za popravilo.«

»Proizvajalci na ta način ‘poskrbijo’, da izdelke lahko popravijo le njihovi pooblaščeni serviserji.«

»Slovenci imamo razmeroma visok življenjski standard in tudi zato se je potrošniška mentaliteta razvila v tej stopnji, da gremo raje v trgovino po nove dobrine, kot da bi popravljali ali ponovno uporabili stare.«

»Srečujemo se z absurdno situacijo, da so naravni viri cenejši kot že uporabljeni in reciklirani materiali, zato se ljudje morda še premalo zavedamo varovanja okolja s tega vidika.«

»Začetki so bili skromni, plašni, nošenje oblačil iz druge roke je bilo povezano z občutkom pomanjkanja. Z vztrajnostjo smo dosegli, da zdaj prevladuje ekološka nota in ljudje izmenjujejo tudi zato, ker se zavedajo negativnega vpliva tekstilne industrije in z njim povezanega potrošništva na okolje.«